Za veliko večino ljudi je sistem točkovanja gibov na tekmovanjih v jiu-jitsu še popolna neznanka, zato je pogostokrat težko razumeti zakaj je eden od borcev dobil točke v določeni situaciji, drugi pa ne.
Upamo, da boste po tem članku bolje razumeli pravila in uživali v gledanju tekmovanj še naprej.

So pravila enotna pri vseh organizatorjih tekmovanj in dogodkov?

Preden začnemo razlagati sistem točkovanja, je pomembno omeniti, da je v svetu brazilskega jiu-jitsa peščica večjih in pomembnejših organizacij, katerim sledi še ogromno število manjših organizacij, lokalnih turnirjev ipd.
Majhne razlike v specifičnih pravilih lahko najdemo skoraj med katerim koli parom organizacij, včasih pa celo tudi znotraj ene organizacije najdemo razliko v pravilih med borbami s kimonom in borbami brez kimona.
Kljub majhnim razlikam, v smislu kateri položaji in prijemi so dovoljeni in kateri ne, pa je velika večina tekmovanj posvojila vsaj osnovni koncept točkovanja od trenutno največje in najdlje-stoječe organizacije v brazilskem jiu-jitsu, in sicer IBJJF (International Brazilian Jiu-Jitsu Federation).

V pravila se sicer da tudi bolj poglobiti, saj je – kot tudi pri večini drugih športov – veliko nians in detajlov, na katere morajo sodniki biti pozorni, a tokrat se lotimo le osnovnih stvari, ki so tudi najpomembnejše.

Kateremu borcu sodnik dodeljuje točke?

Sodnik ima na svoji desni roki vedno barvno zapestnico, ki pomeni, da z desno roko dodeljuje točke borcu z dodatnim barvnim pasom (v barvi zapestnice), ko imata oba borca enako barvo kimona. Če sta borca v kimonih različnih barv, sodnik z desno roko točke dodeljuje borcu s temnejšim kimonom, oz. če sta borca v modrem in črnem kimonu, je sodnikova desna roka vedno rezervirana za modri kimono. Če govorimo o borbi brez kimona, se sodnikova zapestnica barvno ujema s trakom okoli gležnja enega od borcev.

Točke

Najprej je pomembno razumeti, da se točkujejo in vrednotijo le napadalni gibi, za uspešno obrambo pa se ne dodeljuje ničesar.

Uspešno izvedeni napadalni gibi so ovrednoteni z eno od treh možnih vrednosti, in sicer:

• 2 točki za:

1. uspešen met ali podiranje, ne glede na to, kako nasprotnik pristane (žarg. ''take down''),
2. preobrat iz ''guard'' položaja, kjer začneš pod nasprotnikom in končas nad njim (žarg. ''sweep''),
3. kontrolo s kolenom na nasprotnikovem trebuhu (žarg. ''knee on belly'' položaj),

• 3 točke za prečkanje guarda (prehod mimo nasprotnikovih nog, žarg. ''guard pass'' ali skrajšano samo ''pass'')

in

• 4 točke za:

1. osvojen ''mount'' položaj ter
2. osvojena kontrola s partnerjevega hrbta, lahko tudi ''back mount''

Da bi sodnik dodelil točke, mora vsak od teh gibov biti končan z vsaj tremi sekundami kontrole, preden nasprotnik uspe npr. vstati po podiranju, vzpostaviti guard nazaj po tem, ko mu ga nasprotnik prečka itd.

Prednosti

Če borec poskusi nasprotnika podreti, mu prečkati guard, ga iz guarda obrniti pod sebe, ali pa poskusi borbo zaključiti z vzvodom ali davljenjem, vendar so te poizkusi neuspešni, takrat sodnik borcu dodeli eno ''prednost''. Ta prednost je vredna manj kot ena točka, ob koncu borbe pa se upošteva le ob določenih primerih (beri spodnji odstavek "Končni izid").

Kazni in diskvalifikacije

V primeru, da je borec preveč pasiven, na nedovoljen način prime nasprotnikov kimono, odrine nasprotnikov obraz namesto glave, se poskuša pritožiti sodniku ipd., takrat sodnik borcu dodeli eno ''kazen''. Prva kazen je opozorilo, ob drugi kazni nasprotnik dobi eno prednost, ob tretji kazni nasprotnik dobi dve točki, ob četrti kazni pa sledi diskvalifikacija.

Diskvalifikacija je lahko tudi takojšnja, brez predhodnih opozoril, če borec izvede kak strogo prepovedan gib, kot predajo borbe pa se dojema tudi kakršno koli verbaliziranje svojih misli (torej če rečeš kar koli sredi borbe, ne glede na pomen samih besed, si diskvalificiran – iz tega razloga so vsi borci popolnoma tiho, navado pa večinoma držimo tudi na treningih).

Končni izid

Ne glede na točkovno prednost ali zaostanek, lahko kateri koli borec do zadnje sekunde še zmaga tako, da nasprotnika prisili v predajo. Predajo naznanimo s trepljanjem po nasprotniku ali tleh, lahko pa tudi verbalno (žarg. ''tap'' ali ''verbal tap''). Če nasprotnika prisilimo v predajo, temu žargonsko rečemo ''submission'', oz. ''zaključek''.

• Če pred iztekom časa ni nobenega zaključka, zmaga borec, ki je skozi borbo nabral več točk.
• Če sta oba borca po točkah izenačena, borbo dobi tisti, ki je nabral več prednosti.
• Če imata oba enako točk in enako prednosti, zmaga borec z manjšim številom kazni.
• V primeru, da sta oba borca popolnoma izenačena po točkah, prednostih in kaznih, sodnik presodi kateri borec je po njegovem mnenju bil bolj aktiven in mu dodeli zmago (za polfinalne in finalne borbe turnirjev, sta večinoma prisotna še dva stranska sodnika, tako da so sodniške odločitve v spornih situacijah ovrednotene glede na večinski glas sodnikov).

Upamo, da boste od sedaj lažje in bolje razumeli dogajanje na blazinah v tekmovalnem okolju.

Športen pozdrav vsem in uživajte ob gledanju borb!